Danes z dnevom zamude z nami Radivoj Zlobec (Kolesarsko društvo Brda), a bo zamuda po prebranem v trenutku pozabljena.
Foto: Melita Hajdinjak
1. Čestitke za skupno zmago. Si jo pričakoval/a in ali bi lahko na kratko opisal/a potek pokala v vaši kategoriji (potek čez sezono, kdo so bili tvoji najbližji konkurenti, kje si naredil/a razliko (cesta,kronometri,vzponi?
ODG: Hvala za čestitke,obenem pa pohvala za idejo o predstavitvi tekmovalcev v Pokalu Slovenije. Verjamem, da večini tekmovalcev , ki jim je uspela osvojitev skupne zmage v svoji kategoriji le ta veliko pomeni. Vsaka »publiciteta« okrog naslova pa mu samo podaljšuje rok trajanja.
Izredno močna in izenačena konkurenca(Car,Popovič,Kozjek,Šorli, Samokec, Clemente…) v kateri sem bil najstarejši, brez opreme in treninga za kronometer, neizkušenost in strah pred cestnimi dirkami in pomanjkanje zmagovalne miselnosti je le nekaj od razlogov, ki niso dovoljevali razmišljanj o morebitnem uspehu, vsaj ne realnih. V prid temu govori že dejstvo,da mi v vseh štirih sezonah kolikor sem tekmoval v pokalu ni uspelo stopiti na najvišjo stopničko. Prelomni trenutek je bila prva zmaga v kategoriji na Bledu in osvojitev naslova državnega prvaka v kronometru dan zatem. Neljubi dogodki v zvezi z tem naslovom, ranjen ego in kraška trma so botrovali popolnoma drugačnemu pristopu k tekmovanju. Pričel se je brezkompromisen boj na vsaki tekmi, cilj pa je postala zmaga v vseh treh disciplinah in posledično skupna zmaga v pokalu. Za ta dosežek je bilo potrebno garati praktično do zadnje tekme, kljub poškodbi tik pred koncem pa je bila sreča tokrat na moji strani.
Praktično vsa razlika do zasledovalcev je nastala na vzponih, kjer sem z par tekmami sam pri sebi resnično zadovoljen.
2. Boš naslednjo leto branil/a skupno zmago oz. napadal/a novo v primeru selitve v drugo kategorijo?
ODG:V naslednji sezoni prestopam v starejšo kategorijo kjer bom »mladinec«. Žal to ne pomeni nič saj me tam čaka nekaj izjemnih kolesarjev(Mihovec,Cigoj,Hafner,Kastelic…). Še bolj kot to pa je problem motivacija potrebna za postavljanje in doseganje nekega cilja. Pravzaprav se to že kaže pri pomanjkanju motivacije za resen trening, ki je osnoven pogoj oziroma podlaga za razmišljanje o dosežkih v novi sezoni. Resnici na ljubo je cena letošnjega dosežka tako visoka, da jo minuta »slave« na razglasitvi zagotovo ne odtehta. Sploh pa ne, če prišteješ zraven še davek, ki ga plačuješ tistim, ki so jim blizu znane slovenceljske lastnosti.
V tem trenutku sem bliže odločitvi, da končam tekmovalno pot na vrhuncu svoje kariere. Je pa do začetka nove sezone še daleč tako,da….
3. Tvoji naj dosežki v letu 2011?
ODG: Osem zmag na posameznih tekmah, zmaga v vseh treh disciplinah, skupna zmaga v pokalu, naslov prvaka v kronometru in podprvaka v cesti vožnji so moji največji in edini letošnji dosežki. To so rezultati, ki so zapisani. Osebno pa je zame največji dosežek način na katerega sem to dosegel. Oboje skupaj pa da tisto najlepše kar človeku daje šport.
4. Tekmuješ tudi v tujini in če da, kje - na katerih prireditvah?
ODG: Celotna sezona je bila podrejena pokalu tako, da za kaj takega enostavno ni bilo časa in energije. Sem se pa v prejšnjih sezonah udeležil parih maratonov v Italiji in Istri in dosegel solidne uvrstitve. Prav na te prireditve v Italiji me vedno bolj vleče saj je tekmovanje v zibelki kolesarjenja svojevrsten dogodek. Mi, ki živimo ob meji pa lahko preko cele zime željo po dirkanju potešimo z udeležbo na italijanskih rundah ob sobotah in nedeljah. Toplo priporočam.
5. Več mogoče, na koliko dirkah si štartal/a letos?
ODG: Na vseh tekmah slovenskega pokala kar pomeni 22 startov
6. Koliko kilometrov si prevozil v tej sezoni?
ODG: Navadno dam števec na ničlo enkrat sredi oktobra na skupni kolesarski akciji ob koncu sezone, ki ga ŠD Elektro Primorska že vrsto let organizira v Istri. Letos se je tako nabralo 10450 km. Z številom prevoženih kilometrov se ne obremenjujem preveč saj dajem prednost vsebini treningov pred količino. Za tekme v slovenskem pokalu in moja leta, ko telo potrebuje več časa za regeneracijo je takšen pristop k treningu zagotovo primernejši kot nepotrebno izčrpavanje. Z kvalitetnim treningom sem se rešil večne dileme ali treniram zadosti, dovolj naporn, sem kaj zamudil. Dober program kateremu zaupaš in je prilagojen tvojim sposobnostim, pogojem in ciljem je ključ do uspeha. Velika kilometrina kvalitetnega treninga naj ostane domena tistih, ki od kolesa živijo.
7. Kakšno je tvoje mnenje o PSLO? Pripombe in predlogi – dolžine in trajanje dirk,organizacija, prehrana, štartnine itd.
ODG: Na to vprašanje bi zagotovo dobili vsaj toliko različnih odgovorov kot bi bilo vprašanih. Vsakodnevno lahko po različnih forumih prebiramo disertacije o tem kaj bi bilo potrebno storiti vendar dobiš občutek, da je to bolj jalov posel saj manjkajo ušesa tistih, ki bi lahko resnično nekaj storili. Pokal takšen kot je sedaj je bil zagotovo pomemben napredek pri razvoju rekreativnega kolesarjenja, žal pa obstaja občutek, da ga je z leti povozil čas. Sam bi ga primerjal z skupino prijateljev, ki so skupaj začeli z kolesarjenjem pa z različnim pristopom dosegli neprimerljiv nivo pripravljenosti. Le ta je sedaj razlog, da na morebitnih skupnih rundah sedaj trpijo vsi in le vprašanje časa je kolikokrat se bodo še dobili.
Enako osebni so moji pogledi na to problematiko. Verjetno nič takega kar ni bilo že povedanega pa vendar.
- Sestava Odbora za množičnost je neprimerna. V njem bi morali sedeti tako predstavniki klubov oziroma društev, predstavniki organizatorjev ter predstavniki zakonodajalca z mandatom za pogajanja. Posebno slednji oziroma država ima do kolesarjenja mačehovski odnos. Sedanji sestav je primeren bolj za prepričevanje prepričanih.
- Da ne bi izumljali tople vode bi se lahko takoj na začetku zapeljali takoj za mejo na ogled kakšne dirke in se seznanili z organizacijskimi prijemi, ki so neprimerno fleksibilnejši in s tem bistveno cenejši. In za čudo stvar funkcionira ne le v nekih rovtah kjer srečaš ducat vozil, pač pa na najbolj obremenjenih cestah in naseljih.
- Člani odbora naj bi predstavljali stališča sredine iz katere izhajajo kar pomeni, da se o problematiki najprej razpravlja v bazi na odboru pa usklajuje različne poglede. Način dela sedaj bolj spominja na parlament. Pa o obveščanju bi se tudi dalo kakšno reči.
- Za tekme PS in DP je potrebno sprejeti nek zavezujoč standard,ki bi bil obvezujoč za organizatorja hkrati pa nedvoumna informacija udeležencem kaj lahko pričakujejo. Če veš, da ne bo «pašte« si boš pač sam poskrbel za polnjenje glikogenskih zalog ali pa bil lačen, le da v tem primeru temu ne bo kriv organizator.
- Pod okriljem zveze z razpisom na začetku sezone poiskati najugodnejšega ponudnika storitev(merjenje časov, nabava pokalov…) in s tem zmanjšati stroške organizatorjev.
Prav tako bi lahko našli rešitev z čipi za celo sezono
- Že kar »profesionalni« pristop rekreativcev do treningov in s tem njihov nivo pripravljenosti zagotovo ne vpliva na večanje števila udeležencev v pokalu. Razen ozkega kroga je namreč večini dostop do vidnejših uvrstitev praktično nemogoča. Mogoče bi bilo za razmisliti o še enem nivoju tekmovanja katerega se ne bi mogli udeleževati tekmovalci z licencami, potekal pa bi zaradi manjših stroškov skupaj z PS
- Pravičneje urediti udeležbo žensk
- Za uvrstitev v posamezni disciplini naj ne bi šteli vse razpisane tekme saj je sedanji pravilnik nepravičen do tistega, ki se recimo ene tekme ne more udeležiti zaradi bolezni pa zato ne more več v boj za vrh. Tekem je lahko več, na organizatorjih pa je, da s sebi lastnimi prijemi naredijo tekmo privlačno za veliko število prijavljenih. Pokale za prve tri bi pa le pustil saj je to od nekdaj simbol uspeha pa še spomin za mnogo let je kar vrečka z makaroni in konzervami ali kavo zagotovo ni.
- Nič bi ne bilo narobe, če bi bili vsaj cestne tekme nekoliko daljše. Postale bi zanimivejše in varnejše.
8. Koliko časa že kolesariš? Kako si začel/a kolesariti? Si kdaj treniral/a oz. tekmoval v kakšnem večjem slovenskem klubu (Sava,Adria,Perutnina itd)?
ODG: Sem čisti rekreativni kolesar brez tovrstnega pedigreja. S cestnim kolesarjenjem sem se pred mnogimi leti sicer že ukvarjal vendar je primerjava teh dveh obdobij nemogoča. Za kolo me je navdušil prijatelj sicer kasnejši izdelovalec koles DJAK, ki je bil skupaj z bratom eden od pionirjev kolesarskega športa na goriškem. O opremi, treningih, pripravljenosti v tistem obdobju pove veliko naslednji podatek. Pred tridesetimi leti postavljen rekord na vzponu v okolici N. Gorice( 45 min) sem v lanskem letu na intervalnem treningu presegel za slabih 5 minut. Vsi moji letošnji dosežki so rezultat dela zadnjih dveh let.
9. Tvoji naj dosežki v tvoji »karieri«?
ODG: Žal se lahko kitim samo z letošnjim dosežkom, ki je prav zaradi dejstva,da nisem bil nikoli tekmovalec zame toliko več vreden. Včasih v šali rečem, da sem zagotovo naraven talent im mi je samo žal, da nimam 15 let. Če pa sem pri naštevanju dosežkov čisto dosleden potem ne smem pozabiti omenit še »mednarodno« zmago iz leta 1984, ko sem v sprintu ugnal vso italijansko konkurenco, ki resnici na ljubo ni bila ravno profi izbor. Vsekakor pa dogodek, ki sem ga zagotovo obnovil vsakemu, ki se je z mano znašel na tisti cesti v naslednjih desetletjih. Verjetno bodo morali tudi moji pravnuki poslušati zgodbo o letošnjem pokalu v kolikor jih ne bo rešila moja skleroza.
10. Tvoj poklic?
ODG: Od letošnjega julija sem samo še gospod upokojenec
11. Koliko ur v povprečju na teden posvetiš treningu?
ODG: Odvisno od obdobja priprav sem v zadnjem letu na treningu prebil od 7-12 ur. Največkrat je to približno ura in pol,večino treninga pa opravim na cestah na drugi strani meje. Ker svojega načina treninga nikoli ne skrivam lahko zgornji podatek še malo .
Skupni km – 10450
Skupaj ur - 378
Skupaj treningov - 268
V/m - 97110
12. Ostale športne aktivnosti (med sezono,izven sezone)?
ODG: Ob redni zaposlitvi,obrti v popoldanskem času, aktivnem delu v ŠD,družini in treningih je ostajalo samo še nekaj časa za spanje. Zaradi ugodne klime tudi zimsko pripravljalno obdobje večinoma prebijem na kolesu. V manjši meri le to dopolnjujem z hojo in vajami z utežmi oziroma fitnesom
13. Načrtuješ treninge sam/a, ti kdo pomaga ali se voziš po občutku in za »veselje«?
ODG: Praktično vsi moji uspehi so se začeli, ko mi je začel z nasveti pomagati Matej Mugerli. Sodelovati sva začela že v lanski sezoni, katero sem zaradi drugih obveznosti prekinil že takoj na začetku,in nadaljevala letos. Kljub temu, da si sam nikoli med pripravami ne preverjam forme s testiranji ali testnimi vožnjami na poznanem terenu sem že na začetku sezone čutil da gre drugače, z večjo lahkoto. Matej je prava zakladnica znanja, ki ga tudi zna posredovati naprej. Naučil me je spoznavati in razumeti samega sebe in to je ključ do uspeha. Z njegovo pomočjo sem se naučil analizirati tako treninge kot tudi zmage in poraze. Napreduješ namreč lahko le takrat, ko veš zakaj si nekaj dosegel, zato, da to znanje preneseš na naslednji trening ali dirko.
Sotekmovalci v društvu so me pogosto zbadali češ lahko tebi, ki treniraš kot profiji kar pa je zagotovo daleč od resnice. Matej me skoraj ni vprašal po podatkih s Polarja vedno pa ga je zanimalo moje počutje. Pravi pomen tega vprašanja sem začel razumeti šele kasneje, ko sem pogosto že med ogrevanjem zavil nazaj domov. Za druge si tega ne upam trditi, zase pa zagotovo vem, da tega kar mi je uspelo letos sam zagotovo ne bi zmogel. Pomoč pri treningu da ali ne je po moje podobna odločitvi, da si ploščice v stanovanju položiš sam čeprav si po poklicu pek. Položene verjetno bodo, vprašanje pa je kdaj in kako.
14. Pripomočki na trenigu – powermeter, pulzmeter, števec kadence ,hitrosti(proizvajalec pripomočka)?
ODG: Uporabljam Polarjev CS 600 z senzorjem kadence in hitrosti in seveda pulzmetrom. Ker pa nisem ravno tehničen tip bi bil popolnoma dovolj tudi tisti iz začetne proizvajalčeve ponudbe. Tu mislim predvsem na analizo in planiranjem treningov oziroma vsega kar še nudi. Če vse to kaj pripomore k boljšemu rezultatu potem imam sam še ogromno skrite rezerve.
15. Najljubša disciplina (dirke,kronometer,vzpon,maraton)?
ODG: Do letos so bili to vzponi. Razlog je bil verjetno v tem, da sem po naravi garač in je bilo najlaže tiščati glavo v tla in trpeti. Z boljšo pripravljenostjo mi postajata bližje tudi ostale dve discipline. Kronometru ne treniram posebej ker nimam opreme sem pa uspel urediti pristop do same vožnje, ki se začne in konča v glavi. Rad imam tudi cestne dirke vendar le tiste na nekoliko zahtevnejših progah, ki omogočajo selekcijo. Divjanje od starta do cilja v grupi,po možnosti na čisti ravnini pa zagotovo ne bo nikoli moj izbor. Želim pa si biti kolesar, ki je enako dober v vseh disciplinah, kar mi je letos tudi uspelo. Tudi med profiji najbolj spoštujem kompletne kolesarje.
16. Kakšna poškodba/padec v tem letu?
ODG: Udeležba v skupinskem padcu na Bambijevi dirki pri katerem sem si poškodoval levo ramo. Posledice poškodbe me bodo kot vse kaže spominjale na ta dogodek do groba. Kolikor se prav spomnim je to moj krstni padec, ki pa je pustil posledice tudi v glavi in ne samo na ramenu.
17. Tvoja velikost in teža (med in izven sezone)?
ODG: Tudi teža je še ena o mojih skritih rezerv v kolikor bom še tekmoval. Za svojih 177cm sem namreč z 72-73kg med sezono odločno pretežak. Tudi sicer sem bolj atletske kot kolesarske postave kar je do neke mere zagotovo minus v boju z lažjimi konkurenti. Ob koncu sezone, ko si navadno dam duška tudi za nazaj pa zlahka pridobim 5kg.
18. Tvoja znamka in model kolesa ter oprema? (Če jih imaš več, jih lahko napišeš )
ODG: Že drugo leto vozim Kuoto KOM z opremo Sram Red s katero sem popolnoma zadovoljen. Posebno če primerjam z prejšnjim Look-om je ogromna razlika predvsem v vodljivosti kolesa. Na klinu imam še eno cestno in MTB kolo, ki pa sta že bolj muzejska eksponata. Ogledujem si polnovzmeteno MTB kolo, ki bi bilo kolo za dušo, včasih pa pomislim tudi na pravo kolo za kronometer. Za enkrat pa še čakam na primernega sponzorja. Se pa pri izbiri koles bolj opiram na dušo kot glavo, saj nikoli ne bi kupil kolesa, katerega oblika mi ne bi bila všeč, pa naj bo še tako dober.
19. Katero znamko gum voziš?
ODG: Za treninge in cestne dirke vozim Ksirium ES obute v Contijeve GP4000s. Za gorske dirke in kronometre predvsem pa za dušo pa imam Lightweighte z contijevimi tubularji. Le te mi bodo dali tudi na grob namesto spomenika.
20. Najljubša jed ?
ODG: Sem resnično vsejed, če pa že lahko izbiram potem dajem prednost ribam oziroma morski hrani. Tisto po čemer rangiram hrano je okus in izgled zato lahko uživam tudi pri navadnem rižotu ali makaronih.
21. Najljubša pijača ?
ODG: Predvsem vse kar gre k zgoraj našteti hrani pri čemer ima absolutno prednost kvaliteta
22. Plani za 2012? Ostajaš v istem klubu?
ODG: Ena od mojih osebnostnih lastnosti je tudi ta, da tisto kar delam poskušam v največji možni meri narediti do 100. To isto velja tudi za moj odnos do kolesarjenja. V kolikor mi bosta čas in zdravje dopuščala ob tem pa bom našel še dovolj motiva potem bom poskusil po najboljših močeh odpeljati še eno sezono.
Ali bo to sezona v enakih barvah pa se nisem še dokončno odločil. Ne nazadnje sem že sedaj aktiven član dveh društev, na mizi pa je resnično še nekaj ponudb. Najpomembnejši argument pri odločitvi pa bo zagotovo dobro počutje v neki sredini oziroma pogoji, ki so potrebni zato, da dobiš občutek pripadnosti.
Hvala za sodelovanje!